Pametne učilnice bodo študente, ki se učijo celo življenje, spodbudile k samoizobraževanju

Ste opazili, kako se način govora različnih generacij razlikuje?

Ne govorim o enozložni komunikaciji najstnikov ali slabi slovnici. Govorim o fenomenu »googlanja«. Ga prepoznate?

Medtem ko lahko z ženo ob kosilu z veseljem »razpravljam« o datumu izdaje starega albuma ali o zgodbi davno neprebranega romana, so ta tekmovalnost argumentov in spomini za najine najstniške otroke frustrirajoči. V en glas pravijo »dajta preprosto pogooglat« in zmajujejo z glavami nad njihovima »zastarelima« staršema v 40-ih.

Nekaj se je spremenilo. Medtem ko so mojo generacijo učili, da ceni vse znanje, se milenijci ponašajo s svojo zmožnostjo krmarjenja do informacij, ki jih potrebujejo za katero koli opravilo ali razpravo.

Od »dela za vse življenje« do »vseživljenjskega učenja«

In to je dobro!

Svet se hitro spreminja. Pričakuje se, da bodo naši ekonomski modeli in trgi delovnih mest doživeli velik pretres in revizijo. Nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, razširjena resničnost, tiskalniki 3D, roboti in sodelovalni roboti (če imenujemo le nekatere), bodo vse bolj vključene v podjetja in domove.

»Delo za vse življenje«, mantro generacije naših babic in dedkov, je zamenjala verjetnost, da bodo otroci, ki se danes rojevajo po Evropi, morali v času svoje kariere večkrat zamenjati službo ter celo panogo. Da bi uspešno prebrodili to spremembo, bodo bodoče generacije morale biti meta učenci.

Najpreprosteje povedano meta učenje pomeni zavedati se svojega učenja in prevzemati nadzor nad njim. Med druge izraze spadajo tudi »samostojno učenje« ali biti »avtodidakt«.

Ustvarjanje delovne sile meta učencev

V naši najnovejši raziskavi glede učinka tehnologije na ključne panoge v Evropi smo 17 vodilnih mislecev povprašali o učinku tehnologije na delovna mesta do leta 2025. Nato smo njihova mnenja posredovali več kot 7000 vodilnim poslovnežem in zaposlenim v Evropi, da bi preverili njihovo dojemanje teh sprememb in pripravljenost nanje.

Ben Hammersley, (med drugim) urednik britanske izdaje revije WIRED, pravi, da bo v prihodnosti »meta učenje ključna veščina tako za zaposlene kot za študente«. To hipotezo je podprlo 57 odstotkov vodilnih poslovnežev v Evropi, ki menijo, da bo meta učenje postalo nova norma.

V učilnici bo meta učenje podpirala nov nabor sodelovalne tehnologije, na primer interaktivni projektorji, nosljive naprave, razširjena resničnost in tiskanje 3D.

Od učiteljev se bo vse bolj pričakovalo, da bodo delovali bolj kot vodje kot pa predavatelji, ter da bodo podpirali študente pri sledenju izobraževalnih ciljev, prilagojenih po njihovi meri. 72 odstotkov Evropejcev se strinja, da bo učenje bolj prilagojeno ter bolj usmerjeno k posameznikom, in to celo v skupnih učilnicah.

Smo pripravljeni na spremembo?

Medtem ko obstaja nekaj strahu pred morebitnimi izzivi, ki jih bo nova tehnologija prinesla tradicionalnemu izobraževalnemu modelu, obstaja nekaj določenih trendov, na katere ljudje gledajo zelo pozitivno. Glede na pričakovane potrebe ekonomije do leta 2025 mešano učenje (uporaba kombinacije orodij spletnega učenja in učenja brez povezave) podpira 68 odstotkov evropske delovne sile, sodelovalno izobraževanje podpira 65 odstotkov, meta učenje pa 66 odstotkov.

Skupno se 55 odstotkov evropske delovne sile strinja tudi glede tega, da bo meta učenje imelo pozitiven učinek na izobraževalni sektor kot celoto.

Torej, ali bodo prihodnje generacije imele manj znanja?

Videti je tudi, da pri svoji reakciji na kulturo »googlanja« nisem sam. 69 odstotkov vprašanih se boji, da bi lahko pretirano zanašanje na pridobivanje informacij prek tehnologije vodilo do splošnega poslabšanja znanja.

Vendar pa sem začel na to prilagajanje gledati kot na del dolgotrajnejšega trenda.

Pred uvedbo tiskanja so naši predniki imeli ustno tradicijo učenja, za katero menimo, da ni več potrebna ali praktična. Morda je popularizacija enciklopedij v prejšnji generaciji povzročila poplavo obupanih komentarjev »preveri v enciklopediji« v domovih po vsej Evropi.

Vendar mislim, da ni veliko ljudi, ki bi sprejeli idejo, da so evropski izobraževalni sistemi trpeli zaradi vključevanja pisnega jezika ali učbenikov. Poleg tega menim, da ni res, da imamo manj znanja.

Nove tehnologije ustvarjajo nove načine dela, novi načini dela pa lahko vodijo do novih raziskav, odkritij in idej.

Zaradi potenciala izobraževalnega sistema ter delovnega mesta, ki uporablja najnovejše tehnologije za podpiranje vseživljenjskega učenja, spodbujanje neodvisnih raziskav podpiranja ustvarjalnosti, se veselim naše prihodnosti.

Želite izvedeti več?

Celotno poročilo z vsemi informacijami lahko prenesete tukaj: