Kaj meni Evropa: kako bo tehnologija vplivala na delovna mesta

Predstavljajte si prihodnost, kjer masovno proizvodnjo nadomešča hiperlokalno tiskanje, kjer prebivalstvo s pomočjo napredne tehnologije preprečuje bolezni v svojem domu, kjer se virtualni sestanki odvijajo prek hologramov, ko delavci na daljavo sodelujejo na delovnem mestu prihodnosti. Ta prihodnost je veliko bližje, kot si morda mislimo.

Takšna vizija prihodnosti dela ni le iluzija, ampak realnost, ki se pojavlja, kot je razkrila nedavna Epsonova raziskava o pogledih evropskih poslovnežev in delavcev na delovno mesto prihodnosti. Več kot polovica (57 odstotkov) evropske delovne sile v vseh panogah, vključno z zdravstvom, izobraževanjem, maloprodajo in proizvodnjo, verjame, da bo v naslednjih desetih letih tehnologija zamajala temelje panog ter organizacijskih modelov, 6 odstotkov pa meni, da njihova delovna mesta v 10 letih ne bodo več obstajala. Ali bo prihodnost torej pusta?

Pozitiven pogled na spremembo

Kljub pričakovanim velikim spremembam zaradi tehnologije pa je resničnost naslednja: ko je 17 strokovnjakov iz industrije in futurologov delilo svoje mnenje, kako bi lahko tehnologija oblikovala delovno mesto prihodnosti, je 64 odstotkov evropskih delavcev izrazilo pozitivno mnenje glede napovedane prihodnosti.

Vendar pa sam optimizem ne bo dovolj. Za pozitivno transformacijo v industriji se bodo morale organizacije zavezati k spremembam. Trenutno samo 14 odstotkov delavcev meni, da njihove organizacije opravljajo »odlično« delo pri spremljanju tehnoloških napredkov, in samo 28 odstotkov jih verjame, da zadovoljivo uvajajo novo tehnologijo.

Pri spoprijemanju s tem izzivom se morajo organizacije zavedati resnih pomislekov delavcev. Skupaj je kar 75 odstotkov anketirancev menilo, da bo posledica tehnologije manjše število delovnih mest. Ta številka se je občutno razlikovala med različnimi državami. Španski delavci so bili najbolj zaskrbljeni, saj jih je kar 8 od 10 napovedalo zmanjšanje delovne sile. Nemški delavci so bili opazno manj pesimistični, saj jih je o takšnem vplivu skrbelo 67 odstotkov. Glede na to, da se Španija trenutno sooča z drugo najvišjo stopnjo nezaposlenosti v EU ¹, Nemčija pa z drugo najnižjo, je verjetno, da zaposlitvene razmere delno vplivajo na njihov optimizem.

Optimizem glede na industrijo

Razlike v industriji so prav tako razkrile zanimiv trend. Delavci v proizvodni industriji so bili presenetljivo optimistični, saj jih je 75 odstotkov pričakovalo premik k bolj lokaliziranemu proizvodnemu modelu, 55 odstotkov pa jih je pričakovalo, da bo stopnja zaposlitve ostala enaka oz. se bo povečala. Glede na pomemben predviden vpliv 3D-tiskanja na samo proizvodnjo je to zanimiv pogled na pozitivna mnenja delovne sile.

V izobraževanju pa so bili vprašani manj optimistični. Ob nekaj pomislekih glede vpliva na ohranjanje znanja kot posledica povečane rabe tehnologije v izobraževanju so izrazili tudi pomisleke glede dejavnikov, ki bi lahko omejili uvajanje tehnologije. Zaposleni na področju izobraževanja menijo, da največje grožnje za izobraženost prihodnjih generacij predstavljajo financiranje, usposabljanje učiteljev in zastarela tehnologija. Kar 61 odstotkov zaposlenih na področju izobraževanja meni, da učitelji niso opremljeni za usposabljanje učencev o veščinah, ki jih bodo potrebovali za uporabo tehnologije v prihajajočem desetletju. To bomo podrobneje raziskali v naših prihodnjih objavah.

Kaj se lahko naučimo iz mnenj evropskih delavcev? Da ne smemo biti ravnodušni, da spremembe prihajajo in da skupaj z njimi prihaja pravi optimizem za preobrazbo. Pravo vprašanje pa je, ali lahko organizacije poskrbijo za pozitivne prednosti in kdo bo prevzel odgovornost za to?

Želite izvedeti več?

Celotno poročilo z vsemi informacijami lahko prenesete tukaj

1 http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Unemployment_statistics